Katera je Sita, katera je Ula: Spoznajte Aleksandro in Andrejo
Začnimo z enostavnim a zahtevnim vprašanjem. Zakaj prav juhe?
Če je juha polnovredna, gosta in hranljiva, je lahko popoln obrok. Preden sva se lotili proizvodnje, sva ugotovili, da takšnih juh na trgu pravzaprav ni. Želeli sva ustvariti topel, priročen in hitro pripravljen obrok, ki je hkrati zdrav. Naše juhe so narejene iz sestavin, ki jih najdemo tudi v domači shrambi – preprostih, naravnih in brez česarkoli umetnega. Nekaj, kar te pogreje tudi takrat, ko nimaš časa za kuhanje.
Uživata juho tudi poleti?
Seveda! Juha ni stvar letnega časa, ampak občutka. Poleti morda malo manj vroča – a še vedno prav pride, ko si zaželiš nekaj lahkega, hranljivega in dobrega.
Se kdaj lonec juhe tudi polije? Kaj potem?
Seveda se! Včasih gre kaj po tleh, drugič samo čez rob lonca, včasih prekipi – to je del kuhanja in življenja. Važno je le, da ob tem ne prekipimo tudi mi – od lakote ali slabe volje.
Katera od vaju je šefica v kuhinji in katera v pisarni?
Vsaka ima svoj del posla. Andreja skrbi za proizvodnjo, jaz pa za prodajo in odnose s kupci. Ona poskrbi, da juhe nastanejo, jaz pa, da pridejo do ljudi. Deluje, ker veva, da ena brez druge ne zmoreva – jaz ne brez njene energije in svežine, ona ne brez mojih izkušenj in občutka za ljudi.
Kakšne so prednosti tega, da podjetje vodita mama in hči? So tudi slabosti?
Največja prednost je, da se poznava do potankosti, brez veliko besed veva, kaj druga misli. Zaupanje med nama je temelj podjetja. Res pa je, da je meja med službo in domom pogosto zabrisana, pogovor ob družinskem kosilu se hitro prevesi v idejo za nov izdelek (smeh).
Do konca življenja lahko jesta samo en okus juhe. Katerega izbereta?
Jaz bi izbrala bučno, mama pa zagotovo gobovo! Verjetno zato, ker se to ujema z najinima značajema. Mene privlačijo barve, okroglost in rahlo sladek okus. Mama pa je prave samonikle narave. Umirjena je, potrpežljiva, ve, da dobre stvari rastejo počasi, a kdaj kaj novega vzklije tudi čez noč.
Kakšna je zgodba za imenom juh SitaUla?
Ime Sita Ula združuje dve plati, ki jih želiva prenesti v vsak lonec. »Sita« pomeni sitost, zadovoljstvo, občutek, da si sebi naredil nekaj dobrega. »Ula« pa prinese lahkotnost, veselje in gibanje – tisto iskrivo energijo, ki te poživi. Besedi tako ponazarjata juhe, ki so hkrati nasitne in lahkotne – hrana, ki nahrani telo in razveseli duha.
Katera od vaju je bolj “sita” in katera “Ula”?
Jaz sem definitivno Sita. Moram biti! Ker če nisem sita, sem sitna (smeh). Mama je zagotovo bolj Ula. To, kar ona spelje do konca, je ponavadi vredno »ulalala« vzklika!
Liofilizacija, pri kateri z zamrzovanjem iz juhe odstranita vodo, se sliši precej učeno. Kako sta se lotili tega?
Sliši se ravno dovolj zapleteno, da te zgrabi radovednost. Tudi naju je prav radovednost vodila v raziskovanje, kaj liofilizacija sploh je. Ker je povezana z ohranjanjem popolnosti živil, sva se učili raziskovali, preizkušali. Zdaj ne samo, da veva, ampak sva tudi z izkušnjami prepričani, da ima juha po liofilizaciji enak okus kot če je sveže pripravljena. Tudi raziskave kažejo, da je to res odličen postopek za ohranjanja naravnega razkošja jedi brez konzervansov.
Vajina embalaža in dizajn sta zares očarljiva. Kako je nastala ta značilna podoba?
Podoba je nastala s skupnim delom in veliko razmisleka. Dolgo časa smo porabili za jasno definicijo, kaj znamka Sita Ula sploh je. Spraševali smo se, kakšen občutek želimo prenesti in kaj naj sporoča. Ko smo to začutili in ubesedili, je dizajn prišel naravno. Embalaža je postala odsev naše zgodbe – preprosta, topla in igriva, kakršne so tudi naše juhe. Sita Ula je točno to, kar sporoča embalaža – priročna in nekomplicirana zaveznica za vsakdanje življenje.
Kakšna filozofija stoji za Zadrugo Jarina?
Zadruga Jarina je bila ustanovljena leta 2004 kot ena prvih v Sloveniji, ki se je strateško lotila vzpostavljanja lokalne oskrbe s hrano. Od vsega začetka delujemo na presečišču med podjetništvom in družbeno odgovornostjo, z jasno vizijo – omogočiti stabilno, dostopno in trajnostno oskrbo s kakovostnimi živili iz domačega okolja. Naša filozofija temelji na povezovanju. Verjamemo, da lahko le s sodelovanjem med pridelovalci, javnimi zavodi in potrošniki ustvarimo sistem, ki koristi vsem – ljudem, okolju in skupnosti. Jarina ni le zadruga, je prostor sodelovanja, kjer se znanje in izkušnje podeželja srečajo z inovativnimi pristopi.
Danes povezujemo številne slovenske kmete, šole, vrtce in druge ustanove, s ciljem povečati delež lokalne hrane v javni prehrani. Ob tem pa razvijamo tudi nove izdelke pod blagovno znamko Sita Ula, ki prinaša sodoben, a še vedno pristen vidik lokalne hrane. Zadrugo vodiva mati in hči – srčno, odločno in odgovorno. Delujeva strateško, preudarno in z jasnim posluhom za potrebe partnerjev, s katerimi gradiva trajnostno prihodnost slovenskega prehranskega sistema.
V kakšno smer se bo razvijal vajin posel v prihodnosti?
Posel želiva razvijati organsko brez hitenja, a z jasnim ciljem. Še naprej bova gradili močne odnose s slovenskimi pridelovalci in širili ponudbo pod znamko SitaUla, predvsem z novimi sezonskimi okusi in liofiliziranimi izdelki. Želiva, da postane Jarina sinonim za zanesljivo lokalno samooskrbo, Sita Ula pa simbol sodobnega, a pristnega odnosa do hrane. Na dolgi rok si želiva, da bi se ideja lokalne, zdrave hrane razširila tudi čez meje Slovenije. Veva, da nama to lahko uspe, ker se vse dobre in velike spremembe začnejo z majhnimi, iskrenimi koraki.
