Leon Stanonik: Paštete, medeni tedni in iskrenost
Na uho nam je prišlo, da si sveže poročen. Kje sta preživela medene tedne?
Res je! S Tajo sva medene tedne preživela na Kefaloniji. Oba sva precej aktivna, zato si poleg sproščanja na plaži vedno rada ogledava še kaj zanimivega. Lani naju je navdušil Lezbos, letos pa sva se odločila raziskati Kefalonijo. Najameva motor ali avto, se zapeljeva po otoku, obiščeva različne plaže, muzeje, hribe in seveda poskusiva tudi lokalne dobrote.
Kaj si se naučil v razmerju, kar ti pride prav tudi pri poslu?
Naučil sem se, da sta spoštovanje in odkritost ključna – tako v razmerju kot v poslu. Le iskreni in čisti odnosi vodijo do zaupanja in obojestranskega zadovoljstva.
Katero opravilo ti je na farmi najljubše – in katerega bi z veseljem prepustil komu drugemu?
Na kmetiji me posebej veseli delo z živalmi, poleti pa uživam v spravilu travinja, ki se ga uporabi za krmo živali. Poprimem za vsako delo – in ponavadi sem jaz tisti, ki opravi tisto, česar drugi ne želijo. (smeh)
Kateri okus paštete opiše tvojo osebnost?
Verjetno pašteta klasik – preprosta, a polna okusa in narejena z natančnostjo, kot rad delam tudi sam.
Voditi podjetje pri 23 letih ni majhna stvar. Kako starost vpliva na vodenje?
Starost po mojem mnenju ne vpliva na vodenje. Se pa vseeno redno izobražujem tudi o tem. V naši ekipi se vedno uskladimo in skupaj iščemo izboljšave, vse ideje so dobrodošle. Vsi smo enako pomembni, mlajši in starejši. Je pa v živilskem poslu je danes veliko mladih generacij – od mesarjev do gostincev – in z njimi odlično sodelujemo. Vseeno se včasih zgodi, da kakšna starejša stranka vpraša po “šefu”, ker misli, da sem jaz še vajenec. (smeh) Takrat jih oče samo prijazno napoti nazaj name – in na koncu zmeraj je vse v redu.
Kako je prišlo do sodelovanja s slovenskim Čili Pippom?
Tomaž Pipp iz Čili Pippa je začel k meni hoditi po suho zorjene zrezke. Ko sva se enkrat pogovarjala, je beseda nanesla na paštete, takat smo jih ravno začeli proizvajati, in hitro sva prišla na idejo, da bi eni dodala dimljen čili. To se je tudi zgodilo, okus je izjemen, zato sodelovanje nadaljujemo.
Kdaj si prvič slišal za “zero waste” oziroma načelo brez odpadkov in kako si to prenesel v svojo prakso?
Veliko spremljam trende, predvsem na Instagramu pri manjših mesnicah v tujini. Ko sem bil v New Yorku, sem videl, kako izkoristijo vsak del mesa, kar me je zelo navdihnilo. Pašteta je en primer izdelka, kjer lahko uporabimo manj priljubljene, a kakovostne kose, imam pa še več idej za izdelke, s katerimi bi poudaril filozofijo zero waste oziroma brez odpadkov.
Če bi moral izbrati eno vrednoto, ki te vodi pri delu – katera bi bila?
Izbral bi dve vrednoti – mojstrstvo in predanost. Karkoli počnem se trudim, da je delo opravljeno kakovostno. Ne glede na vidnost ali velikost naloge. Tako sem lahko še na tako majhen rezultat svojega dela globoko ponosen.
Kaj pa načrtuješ za prihodnost?
Razvijal sem še inovativne mesne prigrizke, a so sedaj za nekaj časa na pavzi. Trenutno se posvečam obstoječemu poslu, projektu Štartaj Slovenija in pripravam na prihod dojenčka. Mislim, da je vse našteto več kot dovolj. Ko to uspešno zaključim, bo že čas za nove projekte.
