Izmenjava generacij na kmetijah je ključ do prihodnosti kmetijstva
Pomanjkanje zanimanja med mladimi
Eden glavnih izzivov je pomanjkanje zanimanja mladih za kmetijstvo. Delo na kmetiji je pogosto fizično naporno, zahteva dolgoletne izkušnje in prinaša negotovost zaradi vremenskih vplivov in nihanj na trgu. Mnogi mladi se raje odločajo za poklice, ki jim omogočajo bolj predvidljive urnike, višje prihodke in manjše tveganje. Poleg tega življenje na podeželju pogosto velja za manj privlačno v primerjavi z dinamičnostjo urbanega okolja.
Če, ali bolje rečeno, ker mladi ne prevzamejo kmetij, se številne družinske kmetije zaprejo. To vodi v opuščanje obdelovalnih površin in degradacijo podeželja. To ima negativne posledice ne le za samo kmetijo, temveč tudi za širše gospodarstvo, saj se zmanjša lokalna proizvodnja hrane in povečajo odvisnost od uvoza ter ranljivost oskrbovalnih verig. Poleg tega neobdelane površine izgubijo svojo funkcijo v ohranjanju biodiverzitete in preprečevanju erozije, kar ogroža ekološko ravnovesje. Izguba generacijskega znanja in tradicije pa osiromaši tudi kulturno dediščino, ki je pomemben del lokalne identitete.
Kako vzbuditi zanimanje mlajših generacij
Za ohranjanje zanimanja mladih je ključno, da se kmetijstvo predstavi kot sodobna in inovativna panoga. Digitalizacija, trajnostne prakse in uvajanje novih tehnologij, kot so pametni sistemi za upravljanje pridelave, lahko mlajše generacije spodbudijo k razmisleku o potencialu tega področja. Pomembno je tudi, da se mladi vključijo v odločevalne procese na kmetiji in dobijo priložnost za razvoj svojih idej, kar spodbuja občutek odgovornosti in pripadnosti.
Za uspešen prenos kmetije na naslednjo generacijo je potrebna dolgoročna strategija, ki vključuje sodelovanje vseh družinskih članov, prilagodljivost in vizijo. Le s skupnimi napori je mogoče zagotoviti, da bo kmetijstvo ostalo pomemben steber slovenskega gospodarstva tudi v prihodnje. Tega se zelo dobro zavedajo na kmetiji Dreisiebner, kjer trenutno gospodari že 7. generacija. Njihova kmetija se, zaradi konstantnega razvijanja in prilagajanja na potrebe trga, uspešno ohranja že več desetletij. Ena izmed inovacij, ki pomagajo pri prepoznavnosti kmetije, je tudi proizvodnja naravne osvežilne brezalkoholne pijače Zmajevi mehurčki, s katerimi sta Andreja in Janez Dreisiebner nastopila v 9. sezoni Štartaj Slovenija.
Tradicija in prihodnost
Kmetijstvo prihodnosti bo moralo združevati tradicijo in inovacije. Mladi, ki prevzemajo kmetije, bodo morali razumeti pomen trajnostnega upravljanja naravnih virov, razvijati nove poslovne modele in se prilagajati hitrim spremembam današnjega časa. Hkrati pa je izjemno pomembno zavedanje, da ohranjanje tradicije ni le stvar preteklosti, temveč tudi ključ za prihodnost. Znanja in veščine, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, so pogosto prilagojena specifičnim lokalnim razmeram, kar je pomembno za dolgoročno uspešnost. Poleg tega družinske kmetije pogosto ohranjajo bogato kulturno dediščino, kar lahko postane konkurenčna prednost pri trženju lokalnih in avtentičnih izdelkov.
Na prihodnost slovenskega kmetijstva pa lahko vplivate tudi vi! Z nakupom izdelkov 9. sezone Štartaj Slovenija podpirate lokalne pridelovalce in prispevate k ohranjanju slovenskega podeželja. Poiščite jih v trgovinah INTERSPAR po vsej Sloveniji!
